Četrta številka za leto 2008
Izšla je četrta številka revije za leto 2008. Vabimo vas k spoznavanju številnih zanimivih strokovnih tem.
Stanislav Južnič objavlja drugi del prispevka Najstarejši ohranjeni knjižnični katalog na Slovenskem, v katerem so opisana zlasti prirodoslovna dela in prvotni lastniki nekaterih gornjegrajskih knjig.
Sledi prispevek Izhodišča za uveljavljanje informacijske pismenosti na univerzah v Sloveniji z vidika vloge knjižnic. Spisale so ga Karmen Stopar, Mirjam Kotar in Zdravka Pejova, ki poudarjajo, da šele zahteve študijskega procesa vodijo k boljši informacijski pismenosti študentov.
Gorazd Vodeb na podlagi statističnih podatkov, ki ga zbira Center za razvoj knjižnic pri NUK, oriše podobo slovenskih knjižnic v letu 2007. Številni kazalci so primerjani tudi z normativi in standardi ter cilji Resolucije o nacionalnem programu za kulturo 2004-2007.
V naslednjem prispevku pa je Damijana Kisovec Trček predstavila številčni pregled tiskarske in založniške produkcije v luči obveznega izvoda za obdobje 1991 – 2006.
V prispevku Pregled zbiranja in urejanja metapodakov pri sistemu za upravljanje biotehniške zbirke WebAgris nam Tomaž Bartol podrobno prikaže delovanje mednarodnega informacijskega sistema za kmetijstvo.
V rubriki Vržena rokavica sta objavljena dva odziva na dileme bralne kulture v Sloveniji, ki smo jih prebirali v prispevku Najbolj brane knjige v splošnih knjižnicah avtorice Petre Jager. Zagate o izključenih iz zagat bralne kulture je problematizirala Silva Novljan, medtem ko Samo Rugelj v svojem prispevku Najbolj brane knjige kot priložnost za branje manj knjig izpostavlja večjo vlogo knjižničarjev pri uporabniku in njegovi izbiri knjig.
Ob knjigi Astronomija na Slovenskem in slovenski astronomi na tujem (avtorja Stanislava Južniča) pa Anja Dular predstavlja problematiko zgodovinskih raziskav v knjižnicah.
V tokratni številki uredništvo objavlja tudi razpis za podelitev Čopovih diplom in Čopovih priznanj v letu 2009.
