Jože Šifrer (19. maj 1922 – 24. december 2009)

 

Jože Šifrer (Vir: Wikipedija)

Jože Šifrer se je rodil v Žabnici pri Kranju. Osnovno šolo je obiskoval v Žabnici, leta 1945 je končal gimnazijo v Kranju in se vpisal na študij slavistike na Filozofski fakulteti v Ljubljani, ki ga je zaključil leta 1949. Najprej je poučeval na Tehniški srednji šoli v Ljubljani, nato pa dolga leta na jeseniški gimnaziji (do leta 1970), več kot desetletje kot ravnatelj. Naslednja tri leta je ravnateljeval šentviški gimnaziji, od leta 1973 do upokojitve leta 1982 pa je deloval v knjižničarstvu, in sicer kot vodja Osrednje knjižnice v Kranju (1973 – 1976) in kot vodja rokopisnega oddelka NUK (1976 – 1982). 

Objavljal je literarne in gledališke kritike, med njegova najpomembnejša literarnozgodovinska dela sodita monografija o Finžgarju in urejanje njegovega zbranega dela. Na področju bibliotekarstva je Jože Šifrer med drugim v soavtorstvu pripravil publikaciji Katalog rokopisov NUK v Ljubljani – Inventarizirano gradivo (1980) in Katalog rokopisov NUK v Ljubljani – Ms 1000–Ms 1170 (1980) in v publikaciji Zakladi NUK (1982) objavil sestavka Slovensko rokopisno gradivo in Redki slovenski tiski. V letih 1979 – 1985 je bil urednik strokovne revije Knjižnica, za svoj prispevek k razvoju knjižničarstva in bibliotekarske vede je leta 1985 prejel najvišje priznanje, ki ga podeljuje Zveza bibliotekarskih društev Slovenije, tj. Čopovo diplomo in pridobil najvišji strokovni naziv na področju knjižničarstva, tj. bibliotekarski svetovalec. Dolga leta je bil tudi predsednik knjižničnega sveta Knjižnice A. T. Linharta Radovljica.  

  

Več o življenju in delu Jožeta Šifrerja v članku:  Branko Berčič in Gregor Kocijan: Visok življenski jubilej Jožeta Šifrerja, Knjižnica 46 (2002) 1-2, stran 181-185.  

 

(Besedilo pripravila dr. Melita Ambrožič) 

Sveže natisnjeno – številka 1/2 za leto 2009

Izšla je napovedana tiskana številka 1/2 za leto 2009. Iz vsebine vam tokrat predstavljamo sledeče:

Sonja Svoljšak: Knjižna zbirka P. Žige Škerpina v ljubljanskem frančiškanskem samostanu

V prispevku so predstavljena spoznanja iz istoimenske doktorske disertacije. Avtorica razišče okoliščine nastanka knjižne zbirke, ki jo je za potrebe ljubljanskega frančiškanskega samostana v prvi polovici 18. stoletja pridobil p. Žiga Škerpin (1689–1755). Raziskava analizira kvalitativne in kvantitativne značilnostih zbirke ter značilnostih dekorativnih motivov in obrez na vezavah Škerpinovih knjig.

Gorazd Vodeb: Podoba slovenskih splošnih knjižnic v letu 2008

V članku so predstavljeni statistični podatki o delu slovenskih splošnih knjižnic v letu 2008, ki jih vsakoletno zbira Center za razvoj knjižnic pri NUK. Avtor podaja analizo odprtosti knjižnic, prostorskih pogojev, opremo knjižnic, stanje knjižničnih zbirk ter velikost prirasta. Predstavljena je tudi struktura zaposlenih, strukturiaprihodkov in odhodkov ter podatki o obiskovalcih, članih ter izposoji in drugih storitvah knjižnic. Kazalci so primerjani z normativi in standardi ter cilji Resolucije o nacionalnem programu za kulturo 2008–2011.

Irena Marinko: Ustanovitev knjižnice zasebne visoke šole

Na študiji primera avtorica predstavi način, kako je s primernim finančnim in časovnim načrtovanjem možno organizirati knjižnico tudi v majhni zasebni visoki šoli, čeprav ta pred začetkom delovanja nima nobenih dohodkov. Namen prispevka je opozoriti, da je potrebno pričeti z organizacijo bodoče knjižnice že precej pred začetkom izvajanja študijskega programa.

Jan Pisanski in Maja Žumer: Funkcionalne zahteve za bibliografske zapise (FZBZ): analiza uporabnosti konceptualnega modela bibliografskega sveta

Prispevek predstavlja rezultate dveh raziskav povezani z Funkcionalnimi zahtevami za bibliografske zapise (FZBZ). Z ekspertno študijo sta avtorja primerjala orodji FictionFinder in LibraryLabs in ugotovila, da FZBZ omogoča izboljšanje prikazov, čeprav obstaja nekaj težav z identifikacijo entitet. Druga raziskava je bila uporabniška študija miselnih modelov bibliografskega sveta. Študija je pokazala, da različni posamezniki imajo različne miselne modele, ki se spreminjajo in z modelom FZBZ usklajujejo takrat, ko so uporabniki v interakciji z miselnim modelom FZBZ.

Nina Jamar in Alenka Šauperl: Struktura izvlečkov s področja materialov in tehnologij

Avtorici sta v raziskavi primerjali ustreznost izvlečkov člankov, objavljenih v revijah Materiali in tehnologije (MIT) in Materials Science and Technology (MST), glede na dve različni vrsti navodil za pripravo izvlečkov (shema, zasnovana glede na standard ISO 214:1976, ter shema Spanringovih informemov). Ugotovljeno je bilo, da se za področje materialov in tehnologij zdijo Spanringovi informemi uporabnejši od strukture, ki jo priporoča standard ISO-214:1976, ter da ni pomembnejših razlik med revijama MIT in MST, niti glede na strukturno shemo ISO niti glede na Spanringove informeme. V zaključku sta raziskovalki zaključili, da bi bilo avtorje člankov med drugim opozoriti, da v izvlečke vključijo še zlasti kraj in čas svojih raziskav.

Marija Kobal: Modeli postavitve knjižničnega gradiva v slovenskih splošnih knjižnicah s posebnim ozirom na postavitev gradiva v mladinskih oddelkih

Predstavljeni so rezultati primerjalne analize modelov postavitve knjižničnega gradiva v slovenskih splošnih knjižnicah. Zbrane podatke je avtorica primerjala na podlagi standardov in priporočil ter knjižničarske zakonodaje. Zanimalo so jo tudi morebitne spremembe v mladinskih oddelkih, zlasti ali so se pojavili alternativni modeli. Študija je podala vrsto ugotovitev, med drugim se je pokazalo, da knjižnice upoštevajo priporočila za ureditev knjižnične zbirke v prostem pristopu glede na posamezne skupine uporabnikov z delitvijo na oddelke za odrasle in oddelke za otroke in mladino. Medtem pa avtorica ugotavlja, da bi bilo za mladinske oddelke uvesti delitvi na štiri starostne oz. bralne postavitvene skupine namesto dosedanjih treh. Knjižnične zbirke pa je sicer potrebno bolj prilagajati uporabniškim potrebam.

Miha Kovač: Paradoksi branja in znanja v Sloveniji

Avtor je v prispevku predstavlja problematiko koncepta porabe knjige in slovensko porabo knjige ter ju poskuša postaviti v evropski kontekst. Na podlagi ugotovitev sta postavljeni dve tezi, ki jih bi bilo potrebno nadalje še empirično preveriti. Iz analiz bralnih navad v Sloveniji se prva teza gčasi, da je Slovenija glede tega v poprečju evropskih držav, da pa ima precej visoko knjižnično izposojo. Druga teza se nanaša na vzgojno-izobraževalni sistemov in pravi, da so v evropskih državah, v katerih učenci dosegajo na mednarodnih raziskavah (Timss, Pisa) najboljše dosežke, tudi najbolj razvite bralne navade.

Sledi tematski sklop, ki prinaša izbor predavanj na mednarodnem simpoziju Večkulturnost v evropski knjižnici za otroke, ki ga je organiziral Center za mladinsko književnost in knjižničarstvo pri Mestni knjižnici Ljubljana v letu 2008.

Mirjam Milharčič Hladnik: Multikulturalnost v kontekstu migracij

Prispevek poudarja, da so migracije stare toliko kot človeštvo in da so bile vedno temelj socialnega reda ter medkulturnih odnosov. Avtorica osvetli tudi kontroverznost koncepta multikulturalizem v družbeni in politični perspektivi. Poudarja, da se morajo vse sodobne države in družbe ukvarjati s fenomenom multikulturalizma, tudi če ga zanikajo. Gre namreč za zahteve ljudi, ki se razlikujejo od modela vladajoče večine, da se upoštevajo njihov način življenja in potrebe.

Tilka Jamnik: Mavrična knjižnica: kulturni dialog v slovenskih mladinskih knjigah

Izhodišče prispevka je, da mladinske knjižnice stremijo k temu, da postanejo prostor medkulturnega dialoga, tudi preko knjižne zbirke in vsebini prireditev. Prispevek se osredotoči na vprašanje, kako se medkulturni dialog kaže v zbirki knjižničnega gradiva. Mladinske knjige, ki jih pridobiva Center za mladinsko književnost in knjižničarstvo v Mestni knjižnici Ljubljana, so bile analizirane z vidika izvora in vsebine.

Alenka Šauperl: Matilda, kje si?

Prikazani so rezultati analize podobnosti in razlik vsebinskega opisa mladinskega leposlovja. V analizo so bili zajeti katalogi iz tujine in iz Slovenije. Ugotovljeno je bilo, da se vsebinski opisi za različne izdaje istega dela razlikujejo tako v posameznih knjižnicah kot med njimi. Čeprav bi bolj poenoten zapis dobrodošel, pa vendar le-tega ni moč ponuditi v vseh knjižnicah. Avtorica zato ponuja rešitev opis v različnih ravneh, tako da si eno vrsto opisa delijo mladinske knjižnice, drugo pa strokovne zbirke.

Barbara Hanuš: Medkulturni dialog v šolski knjižnici

V prispevku se poudarja, da je v okolju, kjer je veliko priseljencev, pomembno, da knjižnica upošteva njihove potrebe in poleg mladih vabi še njihove starše. Predstavljen je primer šole, kjer materni jezik večine učencev ni slovenščina. Dejavnosti, ki potekajo v knjižnici, spodbujajo zanimanje za učenje jezika okolja, saj dobro razvita pismenost pomembno vpliva na učni uspeh otrok, ob hkratnem upoštevanju dejstva, da le zavedanje lastne kulturne identitete omogoča razumevanje drugih kultur.

Ivanka Stričević: Knjižnice za djecu u suvremenoj Europi: interkulturalni pristup u multikulturalnom okruženju

Izpostavljeno je, damladinska knjižnica, če hoče zadovoljiti raznovrstne potrebe otrok ne glede na njihovo versko, nacionalno, jezikovno ali kulturno pripadnost, mora upoštevati raznolikost skupnosti v kateri deluje. Prispevek obravnava načine, na katere lahko mladinske knjižnice, upoštevajoč multikulturnost kot bogastvo, razvijajo medkulturni dialog. Predstavlja konkretne primere storitev in aktivnosti, s pomočjo katerih se razvija kulturna občutljivost in pravice manjšinskih kultur do sobivanja v skupnosti. Opisano je stanje v Republiki Hrvaški, ki kaže na potrebo po permanentnem razvoju knjižničnih storitev za vse kategorije prebivalstva, ki tvorijo multikulturno družbo in skupnost.

Jutta Reusch: The role of children’s libraries in developing a Multicultural Dialogue

Prispevek predstavlja študijo primera Internationale Jugendbibliothek München – mednarodne mladinske knjižnice v Münchnu, ki zbira knjige za otroke in mladino v vseh jezikih in je največja tovrstna knjižnica na svetu. Medkulturni dialog vzpodbuja z vrsto različnih aktivnosti: z izposojo otroške in mladinske literature v 14 različnih jezikih, s programi zgodnjega opismenjevanja predšolskih otrok v nacionalno mešanih skupinah in programi za šoloobvezne otroke in mladino, s tečaji angleškega jezika, z bogatim programom razstav in s štipendiranjem ustvarjalcev in založnikov otroške in mladinske književnosti ter pedagogov.

Številko zaokrožita dve redni rubriki. V Bibliografijah so podani podatki o slovenskih bibliografijah v letu 2008, ki jih je zbral Matjaž Hočevar, v rubriki In memoriam Anja Dular predstavi strokovno delo Branka Reispa (1928-2009).

Vabljeni k branju!

Napovednik za leto 2009

V letu 2009 bosta izšle dve dvojni številki.  Številka 1/2 bo predvidoma objavljena novembra. Prebirali bomo sledeče prispevke:

• Sonja Svoljšak: Knjižna zbirka P. Žige Škerpina v ljubljanskem frančiškanskem samostanu
• Gorazd Vodeb: Podoba slovenskih splošnih knjižnic v letu 2008
• Irena Marinko: Ustanovitev knjižnice zasebne visoke šole
• Jan Pisanski in Maja Žumer: Funkcionalne zahteve za bibliografske zapise (FZBZ): analiza uporabnosti konceptualnega modela bibliografskega sveta
• Nina Jamar in Alenka Šauperl: Struktura izvlečkov s področja materialov in tehnologij
• Marija Kobal: Modeli postavitve knjižničnega gradiva v slovenskih splošnih knjižnicah s posebnim ozirom na postavitev gradiva v mladinskih oddelkih
• Miha Kovač: Paradoksi branja in znanja v Sloveniji

Številka 1/2 bo imela še nekaj posebnih rubrik. V rubriki Večkulturnost v evropski knjižnici za otroke bodo objavljeni sledeči članki:

• Mirjam Milharčič Hladnik: Multikulturalnost v kontekstu migracij
• Tilka Jamnik: Mavrična knjižnica: kulturni dialog v slovenskih mladinskih knjigah
• Alenka Šauperl: Matilda, kje si?
• Barbara Hanuš: Medkulturni dialog v šolski knjižnici
• Ivanka Stričević: Knjižnice za djecu u suvremenoj Europi: interkulturalni pristup u multikulturalnom okruženju
• Jutta Reusch: The role of children’s libraries in developing a multicultural dialogue

V rubriki Bibliografije:

• Matjaž Hočevar: Slovenske bibliografije v letu 2008

V rubriki In memoriam:

• Anja Dular: Dr. Branko Reisp (1928-2009)

Številka 3/4 (2009) bo predvidoma izšla februarja 2010, in sicer v njej bo objavljen Bibliotekarski terminološki slovar, ki bo obsegal kar 400 strani. Prav tako v februarju pričakujemo izzid že napovedane posebne številke za leto 2008, v kateri bo objavljen prevod dela Konrad Stefana, Zgodovina nastanka in upravljanja c. kr. študijske knjižnice v Ljubljani iz leta 1907.

Nova podoba spletnega dnevnika

V mesecu oktobru smo podobo spletnega dnevnika revije Knjižnica nekoliko spremenili in prilagodili. Upamo, da bodo vsebine sedaj bolj berljive in najdljive. Na posameznih podstraneh smo vam omogočili, da z glasovanjem ocenite vsebino, v rubriki Vržena rokavica pa lahko ocenite aktualnost posamezne strokovne dileme. Vabimo vas tudi, da ocenite novo podobo v mini anketi, ki se nahaja v desnem stranskem meniju. Hvala za vaše mnenje!

Dostopni prispevki št. 2/3 (2008)

Obveščamo vas,  da so prispevki iz številke  2/3 iz leta 2008 sedaj tudi prosto dostopni na spletni strani revije knjižnice.

Lep pozdrav!